torek, 26. oktober 2010

Moja prva stojnica

Nepričakovano sem prejela klic iz Občine Domžale, pravzaprav Turističnega društva Radomlje, če želim svoje izdelke predstaviti na Hitovem sejmarjenju, ki se je odvijalo 09.10.2010. Čeprav sem imela časa, da se pripravim le 5 dni, sem z veseljem sprejela izziv in pričela pripravljati vse potrebno, da bi bil že moj prvi štant paša za oči in bi se ob meni ustavilo čimveč Šepetalčkov željnih ljudi.
Bila je lepa, a hladna sobota in še dobro, da je bil vsaj na začetku z mano Toni, ki mi je vzpodbudno pomagal vse skupaj postaviti in premagati prvo tremo.
Hvala vsem za vse lepe pohvale, za vso motivacijo, vsem, ki verjamete vame, vsem, ki mi pomagate, da postajam razpoznavna in kupujete ter nosite, uporabljate moje izdelke.



Tole je pa nekaj novega iz moje Šepetalnice, sprobano in DELUJE :))) Tudi če imaš slab dan, te takšno obvestilo na kljuki vrat pripelje do sproščenega nasmeha, za katerim se skriva tudi upanje, da je za vrati še kaj lepšega kot to. Tu nastopi domišljija vsakega posameznika/ce, je pa zagotovo terna za pričetek lepega, romantičnega, igrivega ali le sproščenega dne, popoldneva, večera, noči....
 Vsak vratni Šepetalček ima prednjo in zadnjo stran, ki nosi svoje sporočilo. Podlaga je kartonska in obdelana z "distress blazinicami" ter "embossing tehniko" s štampiljkami.

zadnja stran



Rada vas imam.
Špeli

petek, 17. september 2010

Ku- ku, spet sem tu

Pretekli mesec sem veliko delala in ustvarjala, a žal ničesar objavila. Mislim, da mi ni potrebno ponovno omenjati vseh tehničnih težav, ki sem jih imela v zadnjih mesecih. Temu sem naredila konec, saj sem si končno privoščila novega, lepega, črnega, ki shiba in me uboga. Kot moj T haha! In sedaj imam dva iskriva, oba na "T".Včeraj sem sicer z enim samim klikom na vrinjenem malem okenčku v sekundi naredila "back up" zunanjega diska in po sedmih urah iskanja podatkov, mi jih žal ni uspelo odpreti, sem pa skoraj prepričana, da so še vedno tam nekje stisnjeni. Upam, da mi jih bo kakšen računalniški mojster uspel privabiti nazaj, saj je tam gor vse moje delo, vse moje pisarije, pesmi, slike, spomini, dokumenti, skratka pol mene in bolje da ne razlagam kako nesrečna in obupana sem zaspala.Tale teden je bil v celoti obupen, saj sta me poleg vseh neljubih dogodkov, ki me zadnje čase spremljajo, obiskala še g. Prehlad, v spremstvu z go. Vročino in me posadila v posteljo, da mi ne bi bilo vsaj malo lepo, pa je prišla še tista ta tečna, jokajoča teta.

Ampak jaz sem se odločila, da se ne dam. Počutim se bolje, in spet bom lahko kaj ustvarila, to mi pomaga, da pozabim na težave in me polni z energijo ter dobro voljo. Moje poslanstvo je vendarle širiti dobro voljo in zadovoljstvo, še dobro, da si vedno hitro opomorem. Saj veste, nikoli ni tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše in vsaka stvar se zgodi z razlogom, nekim namenom. Vse življenje se učimo in dokler se le lahko, moramo biti za to hvaležni, probleme vzeti kot izzive ter jim biti kos. Jim dokazati, da smo močnejši od njih in tukaj se vedno spomnim na spodbudno misel "upanje umre zadnje". Velika zmaga se je naučiti in obvladovati večno dobro voljo, v smislu gledati na vse v pozitivnem smislu in s tem privabljati k sebi dobre stvari. Ali se samo meni pogosto zgodi, da z negativnimi mislimi in strahom nase privlečem ravno tisto česar se bojim, česar pravzaprav nočem?!? Srečo imam, da me obkrožajo prijatelji in partner, ki me vedno opomnijo, da sem edinstvena, ki me imajo nesebično radi, kljub napakam, ki jih imam. In vsem vam se zahvaljujem, da ste me dokončno opogumili in spodbudili, da začnem tudi svojo ustvarjalno pot in širim svoje poslanstvo med ljudi, ki me ali potrebujejo, ali pa so vsaj veseli mojega obstajanja.
Ja, res imamo prav vsi kdaj slab dan, slabo obdobje, vendar sem že večkrat dokazala, da mene vse težave naredijo močnejšo, čeprav včasih sprva ne vidim tiste luči na koncu tunela.
Sem se malo razpisala, kajne? Se vidi, da sem že ves teden malce osamljena, cel dan v postelji in se pogovarjam bolj ali manj sama s seboj. Potem so pa posledice take, malce vremensko obarvane, sive turobne in deževne, kot je današnje vreme.

Sedaj pa dovolj o tem, na srečo sem si nekaj slik skopirala na usb in to je vse kar imam trenutno v elektronski obliki zadnjih štirih let. Nekaj šepetalčkov bom pa še pofotkala in jih objavila kasneje.
Najprej dve novi temno modri oglici, prva je obogatena s kristalčki Swarovski, druga s steklenimi in lesenimi perlami, v kombinaciji z malimi kovinskimi dodatki. Zamislila sem si ju kot lep dodatek k jeansu in kakšni beli bluzici, oz. katerikoli kombinaciji v modrem, modnim t. modrim čevljem, lahko tudi kot lepa popestritev k (svetlejše) rjavi obutvi, jakni.. Poleg večine verižic imam izdelane tudi pripadajoče uhančke, večje ali manjše, tako da je vsaka dama lahko v kompletu unikatna in lepo, ravno prav okrašena.

rjave rožice iz glamurnega cernita (pomeni, da masa vsebuje majcene glamurozno svetlikajoče delce, upam da se na sliki dovolj dobro vidi, v živo je lepo, ni kičasto), primerna je za katerokoli kombinacijo oblačil, ki vsebujejo vsaj malo rjave, lahko gre k beli majčki ali npr. k rdečem, roza, zelenem, oranžnem....puliju, srajčki, majčki, če je spodaj nekaj rjavega hlače ali krilo. Lahko pa smo spet pri srajčki in jeansu, v kombinaciji z ujemajočo se obutvijo, jakno...
bogatejša pisanka, ki je lahko lepa popestritev temačnih dni, Primerna za vse kombinacije pastelnih barv, vendar ne preveč pisanih kombinacij. Osebno bi spet oblekla kavbojke in recimo svetel zgornji del (majčko, pulover, puli, srajčko), ta ni toliko elegantna kot je igriva in vesela, je za tiste dni, ko ne veste "katere barve" ste se zbudile.
 še en zanimiv unikat v rdeči in rjavi, v barvah prihajajoče jeseni
 
tole pa sem poimenovala kar "FetiŠ(ePEtaLkA)", sicer pa že sama po sebi pove vse, zato je seveda najprimernejša kombinacija k štrumfpantlom in lepemu čipkastemu črnemu perilu (brez zamere, ampak saj smo vse rade sexy, kajne?), no za tiste malo bolj sramežljive pa je lepa kombinacija k črni, ni pomembno ali je v tej barvi črn spodnji ali zgornji del oblačila. Še prevod: torbica predstavlja ženstvene nagone po nakupovanju, organiziranosti in večni prtljagi, ki jo nosimo s seboj, kroglica predstavlja nakit, ker ga rade nosimo, potem sledi bič, malo za provokacijo ali za tiste dni, ko smo na koga hude in bi ga/jo najraje malce našeškale (perverznejše naj se prepustijo domišljiji) . Na koncu je še par visokih petk, ki nas vedno naredijo postavnejše, vitkejše in sexy....(in ki jih sama zadnje čase zelo pogrešam, saj mi trenutni način življenja narekuje "All starke", ki jih tudi nostalgično in z največjim veseljem obujem).Tale okras torej nosi več sporočil in je namenjen tisti, ki ga bo z užitkom nosila in po potrebi z nagajivim pogledom zagovarjala njen izgled.
kompletek, ki mi je zelo pri srcu, v duhu prihajajočih pletenin za hladnejše dni
včasih je pri oblikovanju mehkejše fimo mase potrebno imeti veliiiko potrpljenja in jaz, šibkejša predstavnica le-tega, vsaj v svojem partnerskem odnosu, nisem kos svojemu pratnerju. On je precej bolj potrpežljiv in natančen in ker me ni mogel le gledati kako sama "pacam", se mi je pridružil in naredil kup obeskov, najprej zase in za sina, v smislu volčjih stopinj (zaradi priimka), seveda tudi meni pripada vsaj ena, iz istega razloga. Nato mu je kolega naročil dva, za svoje dekle in zase, ker sta ljubitelja psov. Po brskanju na spletu sva ugotovila, da se pasja in volčja stopinja skoraj ne razlikujeta, zato so primerne za vse, tudi za moške (če izključimo tiste roza) in otroke, ki so pravzaprav še najbolj navdušeni. Predvsem na tiste, ki se svetijo v temi in so prava atrakcija.
čez dan navadne stopinje, ponoči pa dobijo čarobno moč in razsvetlijo noč 
za kontrolirano branje - označevalniki strani, ki ne padejo ven, če knjigo obrnemo na glavo, na sliki žal ni vidno, so starinskega videza, v osnovi iz kartona, premazani z lakom in nekakšno silikonsko sijajno smolo. Vmes je tudi odpiralec pisem.
iz obojestransko vzorčastega papirja, enako "obdelani" kot zgornji, a modernejši
obeski za ključe- zamislila sem si jih v več barvah, glede na to katera vam je ljubša, ali katere barve avto vozite. Če si le lahko privoščim, mora biti pri meni prav vse v stilu. Še to mi je lepo, da avto in obesek za ključe od avta lepo pašeta skupaj. Ali sem normalna pa ocenite sami. Včasih malo pretiravam, ampak taka sem in doslej sem v smislu estetike, ko sem se potrudila, bila vedno pohvaljena in nikoli skritizirana. No, roza avta nima nobena, zato levi paše k srebrnemu ali belemu
Naj bo to zaenkrat vse, sledijo pa uhančki v različnih stilih in barvah. Morda še danes. Rada vas imam. Vaša ŠePEtaLkA.



nedelja, 15. avgust 2010

Nakit iz dežele Tam Tam


V moji namišljeni deželi, ki sem jo poimenovala "Dežela Tam Tam", je šepetalka odprla svoj butik, kjer bo za začetek prodajala nakit in knjižne označevalnike strani. Ves teden je pridno garala in sedaj (za začetek) daje na razstavo in naprodaj nekaj svojih prvih unikatnih šepetalčkov, ki bodo v naslednjih dneh na voljo tudi na FB, upam da mi uspe čimprej, saj se še vedno borim z računalniškimi škratolini in internetnimi bavbavi.

Daljša verižica ustvarjena iz trakov, perlic in fimo

                                           šik butik ponuja veliiiiko luštnih uhančkov, ogrlic, zapestnic in prstančkov
s tem vedno veš kje spet začeti z branjem, pa čeprav knjigo obrneš na glavo, tale pripomoček ne pade ven
na tole sem pa še posebej ponosna, saj je res nekaj posebnega in povsem moja stvaritev
poletja še ni konec, zato še nekaj v modro beli kombinaciji
in brez roza seveda ne gre...

najrajši izdelujem stvari po meri, saj ima vsaka dama svojevrsten stil in karizmo, a vendarle se pri meni najde za vsako nekaj primernega. Sicer pa z veseljem prišepnem kakšen nasvet za stilsko dovršen izgled vsakdana ali posebnih priložnosti.

Lep začetek tedna vam želim
ŠePEtaLkA

ponedeljek, 2. avgust 2010

Little princess with the sweetest smile

Poleti večinoma počitnikujemo na naši izbrani parceli v kampu. Starša preživita tam skoraj celo poletje, vmes prostor zapolnimo otroci. Ker ne morem zignorirati svojega nenehnega čuta po lepšanju in obogatitvi prostorov, se mi je celo stena (ki niti ni prava stena, saj je iz blaga) na pokritem vhodu v baldahin zazdela preveč prazna. Na parceli imamo rožice, kamenčke, mali vrtič in celo uro, torej je manjkala le še kakšna slika. In sem jo ustvarila. Ker je naš mali angelček naša skupna začimbica dneva, sem sliko posvetila njej. To je moja ljubka, navihana petletna nečakinja Ana, sestrina hči.

petek, 30. julij 2010

Abrahamov šepetalček

Bližal se je Abraham in ob povabilu na tak dogodek vsi začnemo premišljevati kaj bi kupili slavljencu/ki ?!? Ta problem raste sorazmerno z dejstvom kako blizu smo tej osebi, koliko jo zares poznamo – ali vemo kakšni so njeni hobiji, cilji, želje… Kaj za vraga kupiti ? Ta oseba ima takorekoč že vse. Na tej pomembni rojstnodnevni zabavi se pač ne moremo pojaviti le s steklenico vina, sploh če gre za žensko in le-ta ni katera od najbolj navdušenih ljubiteljic žlahtne kapljice. Ko gre za poroko, par pogosto izrazi željo kaj si želi, vendar je to druga zgodba, saj si ženin in nevesta najpogosteje šele začneta ustvarjati svoj dom, družino ali pa želita prispevke za skupno blagajno, ki jo bosta izpraznila za poročno potovanje ali izbrane materialne stvari. Abrahamovci so v najlepših, zrelejših letih, ponavadi že imajo vse kar potrebujejo in ob okroglih obletnicah, starejše kot smo, menim, da je eno najprimernejših daril to, da slavljenca/ko razveselimo s čim globljim, narejenim po meri, za obujanje lepih spominov ali kot motivacijo za nadaljnje življenje.


Ker je moja sorodnica lansko leto praznovala abrahama, sem se srečala z enako težavo (kaj kupiti) in se po večdnevnem tuhtanju odločila, da bom darilo ustvarila sama, njegova vrednost bo tako neprecenjiva, ker bo darilo namenjeno le in prav njej. Tako ne bo le eno izmed serijsko proizvedenih, običajno predragih daril s polic trgovine, z nakupom katerega pravzaprav najpogosteje nikoli ne izveš ali je bilo pravilno izbrano.

Tako se zgodba nadaljuje in kolegica si je z veseljem oddahnila, ko se je spomnila na moje scrape, ji je žarnica posvetila. Meni pa tudi, saj sem dobila naročilo .

Prinesla mi je štiri slike in skopo  opisala bodočo slavljenko, tako da je bilo kar težko najti tisto rdečo nit kako naj se vsega skupaj lotim. Kako velik bo kolaž sem se odločila takoj, kako bo izgledal sem pa razmišljala naslednja dva dni. Pričela sem z rezanjem in se srečala s prvim izzivom, saj je bila izbrana velikost 60x60 cm, moja delovna miza pa meri v dolžino sicer 150 cm, vendar v širino le 60 cm in to nikakor ni dovolj, ko se lotiš takega projekta. Ko se rojevajo scrapi imaš namreč poleg sebe nešteto pripomočkov, papirja, trakov, orodja in vseh ostalih pripomočkov. Tako sem par dni skakljala iz sobe v sobo ter postavljala, premikala. Postavljala sem vse skupaj v eni sobi na tleh, lepila na mizi v drugi sobi. Prijetno s koristnim, tisti teden sem izgubila kakšen gram .

Ta Abrahamov megašepetalček je slavljenko baje izredno navdušil in za piko na I se je še povsem ujel z rdečo nitjo vnaprej zrežirane (nama s kolegico dotlej neznane) zabave, saj je imela s seboj albume iz starih časov za obujanje spominov in je bilo to darilo nadgradnja vsega.

Najbolj sem vesela, ko prišepnem po meri in šepetalček pristane v rokah, ki si ga zaslužijo in znajo ceniti njegovo poslanstvo.



¸


 


Home angel

Navdušena nad nedavno oplemenitvijo znanja s preteklih dveh delavnic, sem se pričela igrati s postavljanjem, leplenjem scrap-ov. Eden prvih je šel takoj v dar prijateljici, saj so barve in vintage stil kot po meri ustvarjeni za njena vrata v veži, da bo odslej tudi tovrsten varuh doma ves čas prisoten v njihovi hiši in čuval družino pred neljubimi dogodki.

torek, 27. julij 2010

Toni's concerts


mali scrapbook cca 27 x 20 cm, kot poklon za rojstni dan. Nekateri, ki radi obiskujemo koncerte shranimo tudi karte, ki se nato nabirajo po predalih, mapah... In ker se je moj rocker počutil malce zapostavljenega, saj zanj še nisem ničesar ustvarila, je bil njegov rojstni dan (konec marca) kot nalašč primeren za mojo prvo poskusno "concert" knjigico. Tako, so sedaj vse karte, ki jih je uspel shraniti, lepo na svojem mestu. Zaradi začetniških težav sem jo delala kar cel teden, rezultat pa je takle. Bistvo sem dosegla, saj je bila obdarovancu zelo všeč in že navija za novo, skupno. Da sem to sploh zmogla, pa velika zahvala mojima dvema mentoricama, ki sta poskrbeli za dve super ustvarjalni delavnici: Petra in Jana .

Bon Jovi
Nirvana - zadnji njihov koncert sploh...
Green day
Lenny Kravitz
G3: Steve Vai, Joe Santriani, Robert Fripp 
Van Halen
Guns n' Roses

Big foot mama
Aerosmith
Parni valjak
zadnja stran je skrivala presenečenje za obisk koncerta legendarnih Hazardov, skupine najinega otroštva