Little princess with the sweetest smile

Poleti večinoma počitnikujemo na naši izbrani parceli v kampu. Starša preživita tam skoraj celo poletje, vmes prostor zapolnimo otroci. Ker ne morem zignorirati svojega nenehnega čuta po lepšanju in obogatitvi prostorov, se mi je celo stena (ki niti ni prava stena, saj je iz blaga) na pokritem vhodu v baldahin zazdela preveč prazna. Na parceli imamo rožice, kamenčke, mali vrtič in celo uro, torej je manjkala le še kakšna slika. In sem jo ustvarila. Ker je naš mali angelček naša skupna začimbica dneva, sem sliko posvetila njej. To je moja ljubka, navihana petletna nečakinja Ana, sestrina hči.