Abrahamov šepetalček

Bližal se je Abraham in ob povabilu na tak dogodek vsi začnemo premišljevati kaj bi kupili slavljencu/ki ?!? Ta problem raste sorazmerno z dejstvom kako blizu smo tej osebi, koliko jo zares poznamo – ali vemo kakšni so njeni hobiji, cilji, želje… Kaj za vraga kupiti ? Ta oseba ima takorekoč že vse. Na tej pomembni rojstnodnevni zabavi se pač ne moremo pojaviti le s steklenico vina, sploh če gre za žensko in le-ta ni katera od najbolj navdušenih ljubiteljic žlahtne kapljice. Ko gre za poroko, par pogosto izrazi željo kaj si želi, vendar je to druga zgodba, saj si ženin in nevesta najpogosteje šele začneta ustvarjati svoj dom, družino ali pa želita prispevke za skupno blagajno, ki jo bosta izpraznila za poročno potovanje ali izbrane materialne stvari. Abrahamovci so v najlepših, zrelejših letih, ponavadi že imajo vse kar potrebujejo in ob okroglih obletnicah, starejše kot smo, menim, da je eno najprimernejših daril to, da slavljenca/ko razveselimo s čim globljim, narejenim po meri, za obujanje lepih spominov ali kot motivacijo za nadaljnje življenje.

Ker je moja sorodnica lansko leto praznovala abrahama, sem se srečala z enako težavo (kaj kupiti) in se po večdnevnem tuhtanju odločila, da bom darilo ustvarila sama, njegova vrednost bo tako neprecenjiva, ker bo darilo namenjeno le in prav njej. Tako ne bo le eno izmed serijsko proizvedenih, običajno predragih daril s polic trgovine, z nakupom katerega pravzaprav najpogosteje nikoli ne izveš ali je bilo pravilno izbrano.

Tako se zgodba nadaljuje in kolegica si je z veseljem oddahnila, ko se je spomnila na moje scrape, ji je žarnica posvetila. Meni pa tudi, saj sem dobila naročilo .

Prinesla mi je štiri slike in skopo  opisala bodočo slavljenko, tako da je bilo kar težko najti tisto rdečo nit kako naj se vsega skupaj lotim. Kako velik bo kolaž sem se odločila takoj, kako bo izgledal sem pa razmišljala naslednja dva dni. Pričela sem z rezanjem in se srečala s prvim izzivom, saj je bila izbrana velikost 60x60 cm, moja delovna miza pa meri v dolžino sicer 150 cm, vendar v širino le 60 cm in to nikakor ni dovolj, ko se lotiš takega projekta. Ko se rojevajo scrapi imaš namreč poleg sebe nešteto pripomočkov, papirja, trakov, orodja in vseh ostalih pripomočkov. Tako sem par dni skakljala iz sobe v sobo ter postavljala, premikala. Postavljala sem vse skupaj v eni sobi na tleh, lepila na mizi v drugi sobi. Prijetno s koristnim, tisti teden sem izgubila kakšen gram .

Ta Abrahamov megašepetalček je slavljenko baje izredno navdušil in za piko na I se je še povsem ujel z rdečo nitjo vnaprej zrežirane (nama s kolegico dotlej neznane) zabave, saj je imela s seboj albume iz starih časov za obujanje spominov in je bilo to darilo nadgradnja vsega.

Najbolj sem vesela, ko prišepnem po meri in šepetalček pristane v rokah, ki si ga zaslužijo in znajo ceniti njegovo poslanstvo.

¸

 

Home angel

Navdušena nad nedavno oplemenitvijo znanja s preteklih dveh delavnic, sem se pričela igrati s postavljanjem, leplenjem scrap-ov. Eden prvih je šel takoj v dar prijateljici, saj so barve in vintage stil kot po meri ustvarjeni za njena vrata v veži, da bo odslej tudi tovrsten varuh doma ves čas prisoten v njihovi hiši in čuval družino pred neljubimi dogodki.

Toni's concerts

mali scrapbook cca 27 x 20 cm, kot poklon za rojstni dan. Nekateri, ki radi obiskujemo koncerte shranimo tudi karte, ki se nato nabirajo po predalih, mapah... In ker se je moj rocker počutil malce zapostavljenega, saj zanj še nisem ničesar ustvarila, je bil njegov rojstni dan (konec marca) kot nalašč primeren za mojo prvo poskusno "concert" knjigico. Tako, so sedaj vse karte, ki jih je uspel shraniti, lepo na svojem mestu. Zaradi začetniških težav sem jo delala kar cel teden, rezultat pa je takle. Bistvo sem dosegla, saj je bila obdarovancu zelo všeč in že navija za novo, skupno. Da sem to sploh zmogla, pa velika zahvala mojima dvema mentoricama, ki sta poskrbeli za dve super ustvarjalni delavnici: Petra in Jana .

Bon Jovi

Nirvana - zadnji njihov koncert sploh...

Green day

Lenny Kravitz

G3: Steve Vai, Joe Santriani, Robert Fripp 

Van Halen

Guns n' Roses

Big foot mama

Aerosmith

Parni valjak

zadnja stran je skrivala presenečenje za obisk koncerta legendarnih Hazardov, skupine najinega otroštva

OTVORITEV

končno na spletu :) o blogu sem razmišljala kar nekaj časa, vendar ga nisem takoj odprla, saj mi je moj (izkušeni) šesti čut nakazal, da mi moja obšlesana računalniška doktrina ne bo brez večjih ovir pokazala direktne, kristalne poti do cilja.
In kako sem vstopila v blogger svet?
Sem šla na dopust, že prej z malce slanim priokusom, saj sem dan pred tem dobila "Obvestilo o prenehanju delovnega razmerja iz poslovnega razloga", krajše povedano- odpoved. Ja, po dolgih dvanajstih letih v moji stari službi, so zaprli 4 delovna mesta. Sicer je bilo precej iznenada, vendar se je kljub temu zame končalo z nasmeškom na obrazu, saj je bil res že skrajni čas, da se razidemo. Povsem normalno je, da me je tudi malce zaskrbelo, saj še nimam back up-a, vendar verjamem, da bom slej ko prej zablestela drugje, se soočila z novimi izzivi, se naučila kaj novega, ter se ponovno razvijala in rastla, saj sem tukaj že nekako stagnirala. Torej, če me kdo hoče (zaposliti seveda), tukaj sem, vsa pridna, delavna, poštena in motivirana. Premorem tudi nekaj izkušenj in veliko dobre volje, zagona ter precej drugih kvalitet, ki jih seveda ne bom opisovala ta trenutek, sčasoma se bo že poznalo tudi tu.
Skratka, na dopust tokrat nisem vzela nobene knjige (ponavadi jih imam 10 za 1 teden), vzela sem računalnik, ker kot po čudežu v našem kampu z eno * lovimo brezžični internet :). Par dni sem počivala in se podala na poletno spanje v vovčji brlog (op.p. - dva Vovka na kupu), potem sem začela težiti kako naj bo naslov mojemu blogu. Padlo je kar nekaj izvirnih idej, vendar je na koncu moj iznajdljivi fant predlagal Šepetalko daril. Takoj sem vklopila svojo nadnaravno 3D zmožnost prepoznavanja črk in ugotovila, da se v tem imenu skriva moje ime ŠePEtaLkA, "daril" pa zato, ker so vsi moji šepetalčki (beri izdelki), namenjeni v (zaenkrat) virtualno trgovino z darili. Torej, kupiš in pokloniš. Rezultati pa so, po dosedanjih izkušnjah, več kot zadovoljivi, prav razveseljivi. Iz vsakogar je moj šepetalček izstisnil širok nasmeh iz dna srca, povišan utrip in neopisljivo radost, zadovoljstvo, veselje. Ravno prav smo kičasti, ravno prav estetski.
Blogger mi je dva večera povzročal nemalo preprek, ki sem jih sedaj za silo prebrodila, vsaj toliko, da si upam objaviti svoj prihod. Uspelo mi je celo nastaviti uro in counter, čaka pa me še kar nekaj izzivov in popotovanj po neznanem virtualnem svetu.

Toliko za otvoritev, iz daljav slišim aplavz za pogum in trud, samozavest imam serijsko, ker sem brala trač revijo (naj spomnim, sem na dopustu) in prebrala par člankov o D.Murku in nekaterih slovenskih samooklicanih velezvezdicah in če so oni lahko slavni, brez truda prodajajo svoje idiotske supertalente, ki jih sploh ni, potem si tudi jaz lastim pravico do serijske samozavesti. Slovenska publika in mediji sploh ne vedo koliko bolj primernih ljudi se dnevno sklanja nad delovnimi pulti in dela, ustvarja brez objave ali aplavza.
Le RTV Slovenija ima nekaj hvale vrednih, poučnih oddaj, njim pa kapo dol.